FOTO: Sto let kasneje še vedno odmeva

27.9.2020 | 12:00

Milček Komelj

Milan Mohar

Novo mesto - Natanko sto let po 1. pokrajinski umetniški razstavi v Windischerjevem salonu v Kandiji, koncertu na gradu Kamen in literarnem recitalu v Narodnem domu, ki so v slovenski kulturni zgodovini ostali zapisani kor novomeška pomlad, so v galeriji Dolenjskega muzeja odprli razstavo z naslovom Let novomeške pomladi, kasneje pa je na Kandijskem mostu sledila še soareja Nekaj dni v septembru - Novo mesto 1920-2020, ki so jo pripravili v Anton Podbevšek Teatru.

Slavnostni govornik ob odprtju razstave v Dolenjskem muzeju je bil akademik in novomeški rojak Milček Komelj. Dejal je, da je novomeška pomlad, ki so jo v Novem mestu pripravili pred sto leti, tak naziv pa je dobila v sedemdesetih letih preteklega stoletja, pomenila izhodišče za zagon slovenske mlade povojne ekspresionistične ustvarjalnosti.

Združevala je vse zvrsti umetnosti. Ker se je Novem mestu takrat zbrala elita slovenske umetnosti, pa ima ta dogodek za ta kraj mitičen pomen. Novomeščani so se namreč nanj kasneje sklicevali več desetletij kot na svoj ideal, zaradi ustvarjalne moči osrednjih snovalcev pa ima novomeška pomlad tudi vseslovenski pomen.

Med njenimi udeleženci so bili med drugimi Božidar Jakac, Anton Podbevšek in Miran Jarc ter kot gost Marij Kogoj. Razstave v Novem mestu se je z eno sliko udeležil tudi Rihard Jakopič.

Ta umetniški nastop je bil izhodišče za kasnejše nastope slovenskih ekspresionistov, novomeško dvodnevno dogajanje pa so nato ponovili še v Ljubljani, kjer sta sodelovala tudi brata Kralj.

Šlo je sicer za zunanji izraz duhovnega gibanja, ki je bilo specifično novomeško in je izviralo iz "groznega časa med prvo svetovno vojno, ko je mladina stremela k odrešitvi". To pa je našla le v duhovnem življenju, to se pravi v umetnosti, je poudaril Komelj.

Božidar Jakac je tudi takrat govoril, "da je umetnost najvišji evangelij človeštva. Da je to sveta dejavnost in podobno," cela množica danes pozabljenih mladeničev pa je videla odrešitev v ustvarjalnosti in duhovnem razvoju. Šlo je za široko in poglobljeno manifestacijo. Za iskanje življenjske odrešitve, je ocenil.

Komelj je še omenil, da je bilo omenjeno dvodnevno umetniško dogajanje v Novem mestu na slovenski ravni kmalu pozabljeno, nasprotno pa je v novomeški zavesti ves čas živelo. Dogodek so označevali za novomeške kulturne dneve in podobno, šele ko je Marjan Mušič napisal spomine oziroma leta 1974 izdal knjigo Novomeška pomlad, pa se je "ta pojem nenadoma spremenil v termin, ki ta dogajanja zaznamuje, in takrat je novomeška pomlad prišla v splošno slovensko zavest", je še dejal Komelj.

Razstavo Let novomeške pomladi je pripravila kustosinja Dolenjskega muzeja Jasna Kocuvan Štukelj. Povedala je, da so želeli rekonstruirati razstavo, ki so jo v okviru novomeške pomladi v novomeški Kandiji pripravili pred sto leti.

Razstavili so glavnino oziroma 222 takrat razstavljenih del. Razstava predstavlja tudi poezijo Antona Podbevška in Mirana Jarca ter glasbo Marija Kogoja. Na ogled bo do 8. februarja 2021.

Po odprtju razstave je na Kandijskem mostu sledila soareja Nekaj dni v septembru, Novo mesto 1920-2020, ki jo je režiral Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra. Častna govorca pred soarejo sta bila župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in Miran Mohar, član umetniške skupine Irwin in soustanovitelj umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst.

V Novem mestu rojeni Mohar je poudaril, da je dogodek izpred sto let pomenil resničen začetek avantgarde, pri čemer je šlo za drzno potezo in ne nadaljevanje prejšnje umetnosti. »Gre za radikalen prelom v tradiciji in velik pok, ki odmeva še danes. Zanimivo je, da se je to zgodilo na obrobju in ne v centru dogajanja, torej v Ljubljani. Dogodek je pomemben  tudi za kasnejše umetnike, umetnost Podbevška in kolegov pa je bila sočasna z avantgardo, ki je potekala drugod po svetu.«

Dogodek je na več prizoriščih skupaj spremljalo več kot 400 ljudi. Poleg osrednjega prizorišča, kjer je bilo 250 sedišč, si je prek zaslona na gradu Grm soarejo ogledalo nekaj več kot sto ljudi, projekcija za obiskovalce pa je bila na voljo tudi na pročeljih Knjižnice Mirana Jarca in Gimnazije Novo mesto. Prenos v režiji režiserja Klemna Dvornika je bilo mogoče spremljati tudi v živo prek spletne strani 100pomladi.si in družabnega omrežja Facebook.

Besedilo in fotografije: B. B.

Zvočni zapisi

Slavnostni govornik ob stoletnici novomeške pomladi Milček Komelj o tem umetniškem dogodku in njegovem pomenu

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava